Ta teden, v sredo sem spoznala Meti, zelo zanimivo žensko in umetnico. Zaklepetali sva se v Čajni hiši in ugotovili, da nama je všeč veliko podobnih stvari, med drugim tudi navdušenje do oblikovanja gline..Meti ima slikarski atelje, njene slike na lesu pa so na voljo v galeriji Hest.S puncami, ki jim je mentorica, pripravljajo razstave, naslednja bo v nedeljo,7.02.20010 na vrhu Šmarne gore..Pokukate pa lahko tudi na njen blog z imenom Unikatna sanjalnica.
Popoldan isti dan sem v Mizzartu vodila delavnico šivanja. Prišla sta ena punca in fant in oba z isto temo..Želela sta se naučiti robljenja hlač. Ker v Mizzart pride kar nekaj tujcev, sem se malo lomila z angleškimi šiviljskimi izrazi. Na koncu je vse izpadlo fino..
Na žalost sem še pred koncem delavnice izvedela, da je z našo morško prašičko kar naenkrat postalo zelo slabo..Prej živahna živalca z velikim apetitom ni hotela več nič pojesti in samo žalostno je gledala..Za veterinarja je bilo zvečer že prepozno, tako sem jo imela namen takoj naslednji dan peljati na pregled. Imela je sicer manjši tumorček, ki pa ne bi smel tako zelo vplivati na njeno stanje..Večer je preživela več ali manj po naročju, samo božanje ji ni preveč odgovarjalo..Jedla ni več.Ponoči je zaspala za vedno..nikoli si nisem predstavljala, da se lahko navežeš na morskega prašička kot na ljubega človeka..Zvečer smo jo zakopale na vrtu...Zdaj nihče več navsezgodaj ne kliče, da je lačen in veselo ne kuka iz odprte kletke...pogrešamo jo, zelo...
naša ljuba arijela
Pri vixi sem prebrala za valentinove licitacije, ki naj vsebujejo vsaj en srček.Dala sem tole mojo ličilno torbico z žabico, če koga zanima.Naj prinese malo veselja eni pasji ali mačji dušici...
